Otrok se v prvih sedmih letih življenja močno razvija in raste. Za otrokov razvoj je pomembno, da že v predšolskem obdobju izvaja najrazličnejše gibalne dejavnosti in se seznanja z različnimi športnim zvrstmi. V prvih nekaj letih razvoja se otrok nauči hoditi in teči. Zaradi pridobivanja izkušenj na tem področju in izpopolnjevanja svojih spretnosti, ima predšolski otrok zelo veliko potrebo po gibanju. Predšolski otroci med drugim in sedmim letom poleg osnovnih gibalnih sposobnosti, razvijajo gibalne spretnosti, motorične spretnosti in navade.
Pri motoričnem razvoju predšolskih otrok v obdobju do 7. leta prihaja do številnih težav z usklajevanjem gibov, ki še niso natančni in usklajeni. Za razvoj otrok teh starosti je najprimerneje, da so vključeni v vadbo, kjer je veliko različnih gibanj: plazenje, plezanje, stopanje na višjo podlago, skakanje, tek, hoja in spremembe smeri v gibanjih.
Tudi aktivna igra otrok ima dolgoročne koristi, vključno z zdravim načinom življenja in boljše telesne, intelektualne in socialne spretnosti. Igra razvija možgane. Tveganje za razvoj številnih arteriosklerotične bolezni srca in ožilja izvirajo iz neustreznega življenjskega sloga, ki ga je posameznik gradil od otroških let, torej v oblikovanju temeljnih življenjskih vrednot in navad (Škof, 2010). Telesna dejavnost izboljšuje mišični nadzor in koordinacijo, moč in vzdržljivost, ter lahko spodbujajo zmanjšanje telesnih maščob in ureditev telesne temperature. Igra je učinkovito strateško učenje, tako na prostem kot v šoli. Glede na prostor in sredstva, otroci povečajo telesni razvoj skozi igro, ki temelji na telesnem gibanju. Gradijo mišično moč in lahko razvijejo navade in interese, ki so osnova za zdrav način življenja. V kolikor odrasli omejujejo otrokovo dejavnost in jim je igra omejena, otrokom postaneta pomembna "čips in sedežna". Takšen način preživljanja prostega časa s televizijo in računalnikom pa ne spodbuja interakcij in misli.
